Zakaj si vedno več generalnih direktorjev deli najvišje delovno mesto: argumenti za (in proti) so-izvršnim direktorjem

Povzetek:Majhno, a vse večje število podjetij eksperimentira zso-izvršni direktorvodstvene strukture – delitev najvišjega delovnega mesta med dve osebi. Zagovorniki pravijo, da to zmanjšuje ošabnost, deli delovno obremenitev in omogoča vodjem specializacijo. Kritiki pravijo, da lahko to povzroči zmedo, boj za moč in nejasno odgovornost.

To ni le poslovna radovednost. Odraža svet, kjer se je »delo generalnega direktorja« razširilo: hitrejše spremembe, večji javni nadzor, večja regulativna kompleksnost in več izgorelosti.

Kaj spodbuja trend sodirektorjev

Poročilo BBC poudarja:

  • Sodirektorji lahko sprejemajo boljše odločitve z združevanjem perspektiv (»dve možgani namesto ene«).
  • To lahko zmanjša breme in omogoči prost čas, ki si ga samostojni izvršni direktorji le redko vzamejo.
  • Vodjem omogoča, da si odgovornosti razdelijo po prednostih (na primer izdelek/trženje v primerjavi s financami/regulativo).
  • Podatki kažejo, da so se dogovori o so-izvršnih direktorjih med velikimi ameriškimi javnimi podjetji povečali (še vedno redko, vendar narašča).

V poročilu je tudi navedeno:

  • Nekateri odmevni eksperimenti s so-izvršnimi direktorji so se končali po kratkem obdobju (kar kaže na krhkost modela).

Zakaj je vloga generalnega direktorja vse težja

Sodobno delo generalnega direktorja zdaj vključuje:

  • strategija
  • kultura
  • krizno upravljanje
  • medijska prisotnost
  • regulativna navigacija
  • kibernetska varnost in tehnološka tveganja

To je veliko za eno osebo.

Razdelitev vlog je poskus uskladitve organizacijske kompleksnosti s pasovno širino vodenja.

Prednost: specializacija brez hierarhije

Sodirektorji si lahko delo razdelijo na način, ki odraža dejansko delovanje podjetij:

  • eden se osredotoča na izdelek in rast
  • drugi se osredotoča na poslovanje, skladnost s predpisi in finance

To lahko deluje še posebej dobro, kadar:

  • voditelji se dopolnjujejo
  • zaupajo si
  • delijo si vizijo

Primer BBC-ja o obveščevalni službi Board Intelligence je uporaben, ker prikazuje dolgoročno partnerstvo in ne kratkoročni eksperiment.

Slaba stran: odgovornost postane zamegljena

Glavno tveganje je preprosto:

  • Ko gre kaj narobe, kdo je odgovoren?

Upravni odbori in vodstvo si pogosto želijo enotne točke odgovornosti.

Če ekipe niso prepričane, kdo odloča:

  • odločitve se upočasnijo
  • politika narašča
  • pojavijo se nasprotujoča si navodila

Zato modeli sodirektorjev pogosto ne uspejo, kadar:

  • voditelji še niso sodelovali
  • podjetje je zelo kompleksno
  • površina dinamike ega in moči

Sodirektor kot načrtovalec nasledstva

BBC ugotavlja, da se lahko položaji sodirektorjev uporabijo za preizkušanje bodočih voditeljev.

To je smiselno v svetu, kjer upravni odbori pravijo, da se je število direktorjev, ki so "zdaj pripravljeni", skrčilo.

Vendar pa razkriva tudi potencialno slabost:

  • Model sodirektorjev je lahko po zasnovi prehoden

To lahko destabilizira partnerstvo, če oba predvidevata, da bosta na koncu postala edini izvršni direktor.

Družinsko življenje in ohranjanje družine

Ena najbolj konkretnih prednosti v poročilu je, kako so strukture sodirektorjev omogočile:

  • porodniški/očetovski dopust
  • čas za pomembne življenjske dogodke

To je pomembno, ker:

  • vodstvene vloge izločajo ljudi z odgovornostmi za nego
  • Podjetja izgubljajo talente, ko so vodilne vloge nezdružljive z življenjem

Modeli sodirektorjev so eden od poskusov razširitve kroga tistih, ki lahko realno nosijo najvišjo odgovornost.

Kaj gledati

  1. Jasna delitev odgovornosti(pisno, eksplicitno).
  2. Komunikacijska disciplinada se izognemo mešanim signalom.
  3. Podpora upravnega odbora: deske morajo biti poravnane z modelom.
  4. Časovno obdobjeJe trajno ali gre za nasledstveni most?
  5. Kulturno ujemanjeSovodenje potrebuje zaupanje, ne rivalstva.

Bistvo

Sodirektorji niso univerzalna rešitev. So odgovor na svet, kjer je vloga direktorja postala preširoka, preveč izpostavljena in preveč zahtevna za enega človeka v mnogih kontekstih.

Ko deluje, lahko zmanjša ošabnost in izboljša odpornost. Ko pa ne uspe, ne uspe glasno – zaradi zmede in boja za moč.


Viri

Document Title
Co-CEO leadership explained: workload sharing, better decisions, and the accountability risk
More companies are experimenting with co-CEOs to share workload and balance strengths. It can improve resilience, but also risks confusion and power struggles without clear governance.
Title Attribute
oEmbed (JSON)
oEmbed (XML)
JSON
View all posts by Admin
Smaller data centres, closer to users: why ‘edge’ compute is back
Why Excel won’t die: network effects, governance gaps, and the AI-era spreadsheet problem
Page Content
Co-CEO leadership explained: workload sharing, better decisions, and the accountability risk
Nature
Climate
Why more CEOs are sharing the top job: the case for (and against) co-CEOs
/
Technology
/ By
Admin
Summary:
A small but growing number of companies are experimenting with
co-CEO
leadership structures—splitting the top job between two people. Supporters say it reduces hubris, shares the workload, and lets leaders specialise. Critics say it can create confusion, power struggles, and unclear accountability.
This is not just a corporate curiosity. It reflects a world where “the CEO job” has expanded: faster change, more public scrutiny, more regulatory complexity, and more burnout.
What’s driving the co-CEO trend
The BBC report highlights:
Co-CEOs can make better decisions by combining perspectives (“two brains rather than one”).
It can reduce the burden and allow time off that sole CEOs rarely take.
It lets leaders divide responsibilities by strengths (product/marketing vs finance/regulatory, for example).
Data suggests co-CEO arrangements have increased among large US public companies (still rare, but growing).
The report also notes:
Some high-profile co-CEO experiments ended after a short period (suggesting the model is fragile).
Why the CEO role is getting harder
The modern CEO job now includes:
strategy
culture
crisis management
media presence
regulatory navigation
cybersecurity and tech risk
That’s a lot for one person.
Splitting the role is an attempt to match organisational complexity with leadership bandwidth.
The upside: specialisation without hierarchy
Co-CEOs can divide work in a way that mirrors how companies actually operate:
one focuses on product and growth
the other focuses on operations, compliance, finance
This can work especially well when:
the leaders are complementary
they trust each other
they share a vision
The BBC’s example of Board Intelligence is useful because it shows a long-running partnership rather than a short-term experiment.
The downside: accountability gets blurry
The main risk is simple:
when something goes wrong, who is responsible?
Boards and executives often want a single point of accountability.
If teams aren’t sure who decides:
decisions slow down
politics increases
conflicting instructions appear
That’s why co-CEO models often fail when:
leaders didn’t already work together
the company is highly complex
ego and power dynamics surface
Co-CEO as succession planning
The BBC notes co-CEO setups can be used to test future leaders.
This makes sense in a world where boards say the pipeline of “ready-now” CEOs has shrunk.
But it also reveals a potential weakness:
the co-CEO model may be transitional by design
That can destabilise the partnership if both people assume they’ll end up as the sole CEO.
The family-life and retention angle
One of the most concrete benefits in the report is how co-CEO structures enabled:
maternity/paternity leave
time for major life events
This matters because:
leadership roles filter out people with caregiving responsibilities
companies lose talent when top roles are incompatible with life
Co-CEO models are one attempt to widen who can realistically hold top responsibility.
What to watch
Clear division of responsibilities
(written, explicit).
Communication discipline
to avoid mixed signals.
Board support
: boards must be aligned with the model.
Time horizon
: is it permanent or a succession bridge?
Culture fit
: co-leadership needs trust, not rivalry.
Bottom line
Co-CEOs are not a universal solution. They’re a response to a world where the CEO role has become too broad, too exposed, and too demanding for one human in many contexts.
When it works, it can reduce hubris and improve resilience. When it fails, it fails loudly—through confusion and power struggles.
Sources
BBC News (Technology of Business):
https://www.bbc.com/news/articles/c62n5j96nqpo?at_medium=RSS&at_campaign=rss
Previous Post
Next Post
oEmbed (JSON)
oEmbed (XML)
JSON
View all posts by Admin
Smaller data centres, closer to users: why ‘edge’ compute is back
Why Excel won’t die: network effects, governance gaps, and the AI-era spreadsheet problem
More companies are experimenting with co-CEOs to share workload and balance strengths. It can improve resilience, but also risks confusion and power struggles without clear governance.
Document Title
Page not found - Florin.blog
Image Alt
Florin.blog
Title Attribute
Florin.blog » Feed
RSD
Skip to content
Placeholder Attribute
Search...
Page Content
Page not found - Florin.blog
Skip to content
Home
Blog
Garden Decor
Indoor
Main Menu
This page doesn't seem to exist.
It looks like the link pointing here was faulty. Maybe try searching?
Search for:
Search
Quick Links
Outdoors
About
Contact
Explore
Bestsellers
Hot deals
Best of The Year
Featured
Gift Cards
Help
Privacy Policy
Disclaimer
: As an Amazon Associate, we earn from qualifying purchases — at no extra cost to you.
Florin.blog
Florin.blog » Feed
RSD
Search...
l Slovenščina